KONČNO POROČILO PROJEKTA “EDUCATION IN TOURSIM”

• Ko sem se konec pomladi 2012 prijavila razpis za izobraževalni program z mobilnostno izkušnjo Education in tourism Leonardo da Vinci, ki je podprt z evropskimi sredstvi, nisem vedela točno kaj naj pričakujem. Sem pa dobro vedela, da si želim poglobiti svoje znanje in poznavanje druge ,tokrat evropske države. Ko sem izvedela,da sem bila izbrana in da bo moja gostiteljica Španija in njena provinca Andaluzija, sem bila presrečna. Imela sem dober občutek in ta me ni prevaral.
• Na pot mi je poslal sopotnico Ksenijo s katero sva postali dobri sopotnici in raziskovalki španskega načina delovanja v turizmu v vseh možnih aspektih. Že začetek sodelovanja med nama in z najinim mentorjem Antonijem se je izkazal kot popoln. Zelo se je potrudil pri sestavi programa, upošteval je najine želje, vključil v program obisk strokovnjakov s področij, ki so direktno povezana z delom v turizmu. Najin program je med drugim tako obsegal tudi obisk turističnih agencij in centrov v Granadi. Antonio se je dogovoril za vse obiske in midve sva potem pri intervjujih lahko izvedele veliko podrobnosti z specifiko njihovega dela, ki so naju zanimale. Srečali sva se z lokalnimi vodniki, z direktorjem fakultete za turizem v Granadi, s predsednikom turističnih vodnikov v Granadi. Navezali sva dobre osebe stike, ki jih bova lahko kasneje po možnostih uporabile. Pri obiskih naju je spremljal Antonio ali njegova pomočnica Laura, ko pa sva se že dobro spoznali z okolico sva seveda raziskovali tudi na svojo roko. Vsa prenočišča sva imeli locirana v središču starih mestnih jeder z izredno lokacijo. V Granadi sva s terase vsak večer občudovali Alhambro, ki nama jo je podrobno razkazal in razložil Antonio. V Cordobi sva stanovali 10 m stran od Mezquite in katedrale, v Malagi sva do obiska Picassojevega muzeja potrebovali 5 minut peš. V Sevilli pa sva spali v mestni četrti Santa Cruz in mesto po dolgem in počez preiskali z avtobusom Seightseeing in ga prehodili z njihovimi lokalnimi vodniki. Vsak dan sva do popolnosti izkoristili, delali od jutra do večera in ni nama žal. Raziskali sva vsa mesta po najinem programu, še povečali obseg programa in seveda raziskovali na različne načine. Peš, z avtobusom, z lokalnimi vodniki in z najetim avtomobilom. Raziskali sva mesta, lokalne znamenitosti, prehrano, pijačo, občudovali plesalko in pevce flamenka, se čudili moči vetra ob obali in ob vrnitvi v Granado ostrmeli ob lepoti zasnežene Sierra Nevade. Skratka moja izkušnja je prekrasna. Obnovila sem svoje znanje španščine , spoznala delo v turistični panogi v Andaluziji. Delila sem navdušenje nad projektom z najinim mentorjem , občudovala veliko količino znanja in dobre volje, ki jo je pokazal pri projektu. In ta izkušnja mi je prinesla tudi novo prijateljstvo s Ksenijo, s katero naju je povezala pot po Španiji.
• Za vse to se imava zahvaliti evropskemu projektu in sredstvom iz tega projekta. Zahvaljujeva se vsem , ki so bili udeleženi v projektu, najbolj pa seveda Martini, ki je bila in ostaja njegova duša . Seveda pa se posebej zahvaljujeva najinemu Špancu Antoniu , s katerim smo dnevno pridobivali nove količine znanja, se poleg tega učili novih španskih besed in izmenjali tudi nekaj iz slovenske zakladnice naše prelepe materinščine. Midve sva radi uporabili *Ole* on pa *Nč hudga*. Ko sva se odpravljali na letalo, kamor naju je spremljal sva dobili še zadnjo življenjsko izkušnjo. Zavedli sva se, da smo postali prijatelji za vse življenje. Poleg količine novo pridobljenega znanja je to najbolj pomembno. Sama vem, da bom lahko pridobljena znanja uporabila tudi v praksi in tega se zelo veselim. Vse dobro pa želim na pot projektu 2013/14 in novim udeležencem.

Karin Potrpin, januar 2013

• Na razpis izobraževalnega programa Leonardo da Vinci sem se prijavila predvsem zato,ker si kot turistična vodnica želim pridobiti čim več znanja in izkušenj. Z veseljem lahko povem,da je bila to zame zelo lepa in dobra izkušnja.
• Na pot v Španijo sva šli skupaj s Karin,s katero sva se odlično razumeli in imeli enake interese kako naj bi potekalo najino potovanje. Veliko srečo sva imeli z najinim mentorjem Antoniom Vegom, ki je že pred najinim prihodom uredil nastanitev v hotelih v različnih mestih v Andaluziji. Povsod ,tako v Granadi kot kasneje v Sevilli,Cordobi in Malagi sva stanovali v centrih starih mestnih središč.
• V Granadi,kjer sva preživeli največ dni,naju je spremljala vodnica Laura .Poleg znamenitosti sva obiskali še več turističnih agencij in hotelov,kjer so naju seznanili z načinom poslovanja. Vendar sva se tudi midve dobro pripravili na ta srečanja,saj sva imeli s seboj reklamni material naše prelepe dežele in jih skupaj z zemljevidom in CD-ji o Bledu in Sloveniji s ponosom podarili.
• Antonio nama je organiziral tudi srečanje s turističnim vodnikom Danielom Espinoso.
• Sevillo sva si ogledali najprej z avtobusom Seightseeing,s španskimi lokalnimi vodniki in seveda še sami,ogledi so potekali od jutra do večera,saj sva obe želeli videti in spoznati Andaluzijo.
• Zato sva v Malagi tudi najeli rent a car za 2 dni in si ogledali še ostala pomembna mesta Tarifo,najjužnejšo točko Iberskega polotoka, Cadiz,najstarejše evropsko mesto, Jerez de la Frontera,pokrajino znano po pridelavi Sherry-ja in odličnih plesalcih flamenka…Obiskali sva značilna bela mesta,tudi Rondo,v kateri stoji najslavnejša bikoborska arena.
• Prevozili sva 1065 m visok prelaz,občudovali čudovito pokrajino,hribovje poraslo s kaktusi,v nižini pa pašnike,kjer so se pasli čudoviti konji,ki so znani po vsem svetu. Mimo številnih golf igrišč sva se pripeljali do morja. Tam sva si ogledali eno najlepših plaž Marbella.
• Ogledi so potekali od jutra do večera,vse zastavljene cilje,ki sva si jih zadali sva tudi uresničili. Spoznali sva veliko novih mest, prijazne ljudi, uživali ob dobri hrani, spoznali način življenja ljudi,prepletanje arabske in španske kulture,ki je tako značilna za celotno Andaluzijo.
• Vesela sem,da sem , da sem bila izbrana na razpisu, veliko novih izkušenj in znanja sem si pridobila,organizacija je bila odlična,zato gre predvsem zahvala Antoniu in Martini .
• Predvsem pa sem vesela,da sem imela za sopotnico Karin,s katero sva se na pot odpravili kot sopotnici,vrnili pa sva se kot prijateljici.

Ksenija Sefaj Nedelko, januar 2013

• Usposabljanja v okviru projekta Leonardo da Vinci sem se udeležila novembra 2012. Na izmenjavo sem se podala v Francijo, državo, ki jo vodim, z željo, da bi razširila to destinacijo, pridobila dodatna znanja na področju delovanja turističnih agencij v Franciji, ter nadgradila svoje znanje francoskega jezika. Namesto dela v turistični agenciji sem na koncu opravila t.i. study visits, v sklopu katerih sem obiskala različna podjetja, ki delujejo na področju turizma (hotel, vinska klet, muzej in trgovina vina, turistični informacijski urad in turistična agencija).
• V sklopu nadgradnje jezika sem hodila na tečaj francoskega jezika na Alliance francaise, ki se je izkazal kot zelo koristen. Dopoldneve sem imela tako v celoti zapolnjene z obiskovanjem tečaja, katerega sem zaključila s predstavitvijo Slovenije. Brošure o Sloveniji in moja prezentacija so služile tudi kot osnova za nadaljnja predavanja. V primeru, da bi hodila na predavanja 3 tedne, bi imela tudi možnost pridobiti certifikat o znanju jezika na ravni, ki sem jo obiskovala (tako pa sem pridobila dokazilo o obisku tečaja).
• Za boljši vpogled v življenje Francozov je pripomogla tudi družina, pri kateri sem bila nastanjena. Že sama lokacija je bila odlična, saj sem živela čisto blizu centra, pa tudi prometne povezave so bile odlične. Družina je bila izredno prijazna in takoj so me sprejeli medse kot člana družine.
• Proste popoldneve sem izkoristila za podrobno spoznavanje Bordeaux-ja in bližnje okolice. Poleg vseh glavnih znamenitosti sem obiskala še tržnico, botanični vrt, etnološki muzej, muzej Akvitanije, muzej vina, razstavo Lascaux in razstavo o mostovih in predvsem o novem mostu, ki so ga kmalu zatem odprli: Pont Bacalan Bastide, udeležila pa sem se tudi vodenega ogleda po operi. V sklopu samostojnih ogledov sem si ogledala mesto Bourge in slovito Vaubanovo trdnjavo v mestu Blaye, nato pa številne Chateaux-je v pokrajini Medoc. Da pa niso bili vsi Chateau-ji povezani le s proizvodnjo vina, pa sem si od zunaj pogledala še nekatere srednjeveške gradove, ki so svoj čas služili kot prestižne rezidence za aristokracijo. Obiskala sem tudi mesto Cadillac. V okviru organiziranih izletov s strani lokalne partnerske agencije sem se udeležila vodenega ogleda po mestu, obiskala Saint Emilion in dve vinogradniški posestvi, kjer sem se podučila o vitikulturi v Bordeaux-ju. Ogledala sem si tudi Arcachon, mesto, kjer kraljujejo razkošne vile in odlična morska kulinarika, posebnost izleta pa je bil obisk največje evropske peščene sipine na svetu, Dune du Pyla. V okviru organiziranih izletov sem preživela še dan v Cognacu in se udeležila vinske spa terapije v Caudalie.
• Udeleženec, ki bi se želel podati na izmenjavo v Francijo, mora imeti zadostno znanje francoskega jezika, da se lahko vsaj osnovno pogovarja v francoščini. Razen enega izleta so bili vsi vodeni v francoskem jeziku, tudi na delovnem področju se je kot jezik uporabljala izključno francoščina in ne nazadnje smo doma govorili le francosko. Brez francoščine v Franciji ne gre. Prav tako mora biti kandidat dovolj fleksibilen in hitro prevzeti njihove delovne navade in njihov sistem dela (ki se od našega precej razlikuje). Na splošno pa je to enkratna izkušnja, predvsem za vse tiste, ki si želijo spoznati nove ljudi, vzpostaviti kontakte, se pripraviti na novo destinacijo in se izboljšati v znanju francoskega jezika.
• Sama sem od te izkušnje odnesla veliko. Podrobneje sem spoznala navade Francozov in doživela kar nekaj situacij, ki so me na takšen ali drugačen način presenetile. Vsa pridobljena znanja bom s pridom uporabljala pri svojem delu, morda bom že v 2013 odpeljala tja skupino turistov.
• Vse takšne izkušnje nas bogatijo. Zato ne odlašajte, če razmišljate o tem, ali bi šli ali ne, pojdite in ne bo vam žal. Le pozorni bodite na termine (da ne bo ravno izven sezone), do potankosti uskladite vse z lokalnim partnerjem in, če imate možnost, imejte svoj avto.

Tina Hudnik, januar 2013

• Na usposabljanje v okviru projekta Leonardo da Vinci sem v Francijo potovala v mesecu novembru 2012. Zaradi zaključka sezone in prekratkega časa usposabljanja me žal ni sprejela nobena turistična agencija (kar je bila moja velika želja), a sem namesto tega imela študijske obiske in sem spoznala kar nekaj podjetij. Tako sem eno popoldne preživela z vodnico na posestvu v znani vinski kleti, obiskala nekaj različnih hotelov in spoznala njihovo poslovanje, za eno popoldne so me sprejeli tudi v turističnem informacijskem centru v Bordeauxju in kar je bilo najbolj zanimivo, v turistični agenciji, ki pripravlja potovanja po meri. Tam sem navezala kar dobre stike in obeta se nam tudi morebitno sodelovanje.
• Nastanjena sem bila pri neki lokalni družini, ki ponuja sobo tujim študentom, ki se pridejo v Bordeaux učiti francoščino. Bila je zelo prijetna družina, ki mi je dala več vpogleda v življenje ljudi v tem mestu in občutek domačnosti. Prav tako sem preko njih spoznavala tudi lokalne navade, prehrano in predvsem dobila veliko dobrih nasvetov kaj početi v prostem času. Seveda pa je bila to tudi enkratna priložnost za uporabo francoskega jezika.
• V prostem času, ki ga je bilo kar veliko, sem odkrivala lepote mesta, obiskala kar nekaj galerij in muzejev. Med njimi novo enkratno razstavo prazgodovinskih slikarij iz jame Lasceaux, ki bo do leta 2020 potovala po svetu in edini kraj kjer je razstavljena v EU je ravno Bordeaux. To sem si štela v veliko čast in odtehtalo je marsikatero stvar, ki ni bila po mojih pričakovanjih.
• Organizacija gostiteljica je tudi organizirala nekaj izletov, ki sem se jih udeležila. Tako, da sta bila vikenda kar konkretno zapolnjena. Udeležba na teh vodenih izletih je pripomogla k boljšemu poznavanju okolice in mesta samega. Izleti so bili v Saint Emillion – ogled mesta monolitne cerkve, ogled vinske pokrajine in degustacije vina, izlet v zaliv Archachon in na največjo peščeno sipino v Evropi Dunes de Pilat, izlet v Konjak ipd.
• Vsekakor pa sedaj Bordeaux dovolj dobro poznam, da lahko organiziram tja potovanje ali morda odpeljala tja kakšno skupino. Destinacija priporočam predvsem tistim, ki vidijo v tem možnost odkrivanja destinacije z namenom, da bi lahko nekoč tja vodili skupine in za takšne, ki se želijo izboljšati v znanju francoskega jezika.

Kriya Šraj, december 2012

• Usposabljanja v okviru programa mobilnostne izkušnje sem se udeležila, ker rada spoznavam nove dežele, kulture, predvsem pa rada pridobivam dragocene izkušnje, ki izboljšujejo moje delo, če se le da v živo. Prav zato sem se preko izobraževalnega EU programa odpravila na jug Italije.
• Projekt je odlično zastavljen, saj te vodi od samega začetka, ko se v Sloveniji teoretično pripraviš na ‘hospitacijo’, do realne izkušnje v tujini, kjer ob spremstvu mentorja spoznavaš konkretno delo, kot tudi okolje. Prav to je dodana vrednost projekta, saj ti omogoča, da prideš v stik z lokalnim okoljem, se povežeš z ljudmi in institucijami, turističnimi agencijami… ki v prihodnje lahko pomagajo pri realizaciji projektov in obrodijo plodna sodelovanja.
• Sočasno pa predstavljaš Slovenijo v tujini. Na ta način zagotavljaš recipročno promocijo slovenske kulture, znamenitosti, tudi podjetij, ki bi bila za potencialne partnerje v tujini zanimiva.
• Moja izkušnja je bila zelo pozitivna, saj sem se glede na dobro poznavanje jezika in kulture odlično ujela s sodelavci in suvereno opravljala svoje delo. Obenem sem v prostem času obiskala razne turistične kraje, ki so pomembni bodisi iz zgodovinskega kot tudi etnološkega vidika ter imela vsak dan čast okusiti kulinarične mojstrovine, ki vsekakor najbolj zaznamujejo jug Italije.

Tanja Nastovski, november 2012

• Usposabljanja »Izobraževanje v turizmu«, ki je potekal v okviru EU programa Leonardo da Vincisem se udeležila v mesecih novembru in decembru. Na usposabljanje, ki je trajalo 14 dni, sem odpotovala v Veliko Britanijo, v kraj Plymouth. Usposabljanja sem se udeležila predvsem z namenom spoznavanja destinacije, kulture in dela v tujem okolju.
• Usposabljanje se je začelo že v Sloveniji s teoretično pripravo na izobraževanje. Delo in izobraževanje v Veliki Britaniji sta mi omogočila, da sem pobliže spoznala organizacijsko kulturo in navezala številne nove kontakte, ki mi bodo zagotovo koristili pri nadaljnjem delu.
• V Veliki Britaniji sem delala na področju marketinga v turizmu in tako spoznala specifike dela na tem področju. V prostem času pa smo, s pomočjo organizacije gostiteljice, spoznavali zanimive turistične destinacije (Cornwall, Devon, Cotswold, Bath itd.) in spoznavali način dela v posameznih turističnih segmentih. Istočasno pa sem širila tudi informacije o Sloveniji in naših turističnih znamenitostih.
• Uspasabljanje v Veliki Britaniji je bila zelo zanimiva izkušnja, ki jo priporočam vsakomur, ki si želi pridobiti delovne izkušnje v mednarodnem okolju. Istočasno pa je to lahko prvi korak do mednarodne kariere.

Petra Škerlj, december 2012

• Usposabljanja v okviru programa Leonardo da Vinci, mobilnostna izkušnja, spoznavanje nove destinacije in spoznavanje delovanja turističnih podjetij sem se udeležila, ker se mi je že ob prvem prebiranju programa zdela zamisel o izobraževanju v turističnem podjetju v tujini zelo kreativna in zanimiva.
• Projekt je dobro sestavljen že zaradi tega, ker omogoča ljudem, ki smo zaposleni, da se udeležimo takih izobraževanj v tujini, ki se mi zdijo v današnjem globalnem svetu neprecenljiva izkušnja. Omogoča, da lahko posameznik spozna različna turistična podjetja (turistične agencije, organizatorje potovanj, hotele, javne turistične ustanove) kako delujejo, kakšna znanja imajo, spozna dobre ali slabe poslovne prakse podjetja in konec koncev tudi navezati nove poslovne stike za skupno delo v prihodnosti. Obenem pa projekt prav tako spodbuja promocijo naše dežele Slovenije, kar pa je dolgoročno pozitivno za naše gospodarstvo.
• Ne priporočam pa da se tega projekta udeležijo ljudje, ki se težko prilagajajo novim navadam, novemu delovnemu okolju kot tudi drugačnemu življenjskemu stilu.
• Moja izkušnja s projektom je bila zelo pozitivna. Že v samem podjetju so me dobro sprejeli in mi ves čas mojega izobraževanja pri njih nudili nešteto informacij, vpogled v njihovo poslovanje, možnost sodelovanja pri njihovih projektih, pridobivanja novega znanja s področja turizma prav tako pa tudi znanje in vedenje kako se razlikujeta naše in njihovo gospodarstvo oziroma kakšne so ekonomske razlike.
• V prostem času spoznaš njihov življenjski prostor, družbene navade ter obenem novo destinacijo in njene znamenitosti.

Sabina Jug, oktober 2012

• Progam mobilnostne izkušnje oz. izobraževanje v turizmu v okviru EU programa Leonardo da Vinci se je zame zdaj, ko sem se vrnila domov, izkazal kot popoln zadetek v črno. Konkretno vam želim predstaviti, kako sem preživela 14 dni tega izobraževanja.
• Obiskala sem Latvijo. Bivala sem v prestolnici Latvije, v Rigi. V hotelu v centru mesta, na mirni lokaciji.
• Pred odhodom v to baltiško deželo sem od bodoče mentorice prejela natančen program mojega dela, z opisom namestitve in vsem, kar bo zajeto v stroškovnik. Program mi je bil takoj všeč, saj je načrtoval točno takšno izpopolnjevanje, kot sem si ga želela: skoraj nič dela v pisarni in večino na terenu. Navsezadnje smo turistični vodniki tisti, ki opravljamo terensko delo, mar ne?
• Najprej sem seveda obiskala agencijo, kjer sta poleg moje mentorice zaposleni še dve dekleti. Orientirani so na čarterske polete, pripravo in prodajo ponudbe za zaključene skupine, zelo dobro pa se tržijo preko interneta – zato tudi sami urejajo obširne spletne strani. Seznanile so me z delom, ki ga opravlja vsaka. Moja mentorica zaseda mesto vodje prodaje. V celoti so mlada ekipa. Ta dan sem jim tudi podrobno predstavila Slovenijo (sicer sem pa to počela ves čas, ko sem bila v stiku še z drugimi turističnimi delavci).
• Mentorica je bila z menoj ves čas programa. Glede na pripravljeni program sem bila deležna res temeljite predstavitve Latvije. Obiskali sva precej nenavadnih destinacij (kamele in lame sredi Latvije, sovjetski bunker za primer atomske vojne …). Ogledali sva si cel kup zgodovinskih krajev. Preverili precej hotelov in restavracij, ki bi bili primerni za namestitev oz. pogostitev skupine. Izredno pomembno se mi je zdelo tudi to, da mi je mentorica omogočila obisk na sedežu latvijskega združenja turističnih vodnikov, kjer sva imeli dolg in zanimiv pogovor z eno izmed članic upravnega odbora. Prav tako sem se srečala tudi s kolegi vodniki v Talinu (Estonija) in Vilniusu (Litva), kajti v programu sem imela tudi enodnevna izleta k latvijskima sosedama. Kolega sta nama razkazala vsak svoje mesto in izvedela sem veliko uporabnih informacij iz prve roke. Latvijski vodnik v Rigi naju je popeljal po mestu dvakrat, ker nam je prvič zmanjkalo časa… Veliko sva se pogovarjali o programih / ponudbah in zastavili že nekaj skupnih projektov.
• Moje predloge za obisk ali ogled tistega, kar ni bilo že v naprej določeno v programu je sprejela z popolnim strinjanjem. Tako sva recimo eno popoldne namenili tematiki Judje v Latviji.
• Res prostega časa sem imela dva in pol dneva. Dve nedelji in pol četrtka, ker je šla mentorica na poslovni sestanek in tja pač nisem mogla z njo… Prosti čas sem uporabila tako, da sem se naspala “za nazaj”, obiskala muzeje ipd.
• Vsem, ki boste šli na takšno izobraževanje v okviru naslednjih razpisov močno priporočam, da pred odhodom na določeno lokacijo sestavite s svojim mentorjem natančen popis vsega, kar bo vključeno v stroškovnik oz. program. In seveda povprašate mentorja, na kak način vas bo vodil skozi program. Osebno sem imela veliko srečo, ker sem dobila mentorico, ki se je z menoj ukvarjala po sistemu one-to-one, kot da bi bila jaz njen edini gost v skupini.
• Vse, kar sem novega videla doživela, vse ljudi, ki sem jih spoznala in kontakte, ki sem jih ustvarila v času tega 14-dnevnega izobraževanja bom seveda lahko uspešno uporabila pri svojem delu.
• Naj zaključim z besedami: Latvija oz. baltiške dežele so mi močno prirasle k srcu in upam, da se tja kmalu vrnem!

Dominika Koritnik Trepel, november 2012

• Potovanje je bilo, gledano pred potovanjem, kot je bilo zastavljeno v Ljubljani zelo zanimivo in nekoliko adrenalinsko, saj s kolegom nisva vedela, kam točno se podajava in kaj se bo dogajalo. Turistični vodiči, printi iz Googla in napotki, ki so naju spremljali, so bili pripomoček, da sva se laže in hitreje znašla v mestu sama, saj sva priletela v petek proti večeru, sobota in nedelja pa sta bila prosta dneva. Delo v Agenciji naj bi se pričelo s ponedeljkom.
• Prva dva dneva je bilo počutje porazno. Pričakovanja o urejenem hotelu, prehrani, vodenem ogledu in tem, kaj vse bomo v 14 dneh raziskovanja, učenja in pridobivanju znanja doživeli, je splahnelo. Najina pričakovanja so bila v duhu nekega reda, ki smo ga vajeni doma, pa čeprav sva se s kolegom zavedala, da morda Turčija vseeno ni isto kot Slovenija. Postavljena sva bila “pred zid” glede bivanja, saj nama je gostitelj nudil nenavadne pogoje. Tako sva se odločila za najeto stanovanje in lastno gospodinjstvo. Iz dneva v dan, ob spoznavanju nenavadnih situacij, pa so se stvari obračale v smer, da sva ob koncu oba mirno rekla: bilo je fantastično in hvala za možnost spoznanja tega koščka sveta, tega dela Turčije!
• Moj namen, zakaj obiskati to deželo na način, kot ga je predlagala Martina skozi “L. da Vinci vse življenjsko učenje”, je bil dejansko to, da raziščem pokrajino, da ugotovim, kje bi se slovenski turisti najraje zadrževali in kar največ videli. Vse to mi je bilo namreč zaradi moje raziskovalne žilice omogočeno. Imela sem namreč dovolj časa, da sem spraševala po agencijah za aranžmaje, za letalske prevoze, za križarjenja z malimi jahtami in nabrala sem si veliko fotografskih posnetkov.
• Kdor nima vizije, kaj bi počel s certifikatom, ki ga na koncu šolanja dobi, naj se za ta podvig ne prijavlja. Vedeti je potrebno: ko se odločiš za tako potovanje, da boš moral to znanje predstaviti domači agenciji, ki ji boš pomagal sestaviti program in da boš to potovanje potem tudi vodil. Imeti moraš smisel za organizacijo, predvsem pa veselje do tega dela, torej do organiziranja in vodenja. Zato podpiram projekt, ki ga lahko morda skupaj še izboljšamo. Zato pa je potrebna KOMUNIKACIJA – kaj je bilo dobro, kaj izboljšati in kaj odpraviti kot neprimerno.

Dunja Bohorič, november 2012

• • Pogram Leonardo da Vinci, v katerem sem sodeloval, mi je omogočil tisto, kar sem si nadvse želel. V sedanjih časih je zelo težko dobiti mecena, ki bi bil pripravljen denarno podpreti kandidate, da pridobijo potrebno znanje za turistične destinacije. Meni je program Leonardo da Vinci omogočil doživetja Turčije: kulturno, ekonomsko, geografsko, etnološko skoraj vsa ta doživetja, ki so izrazita za Malo Azijo. Ob teh odkritji, ki sem jih bil deležen med bivanjem v Fethiye, sem sedaj pripravlejn voditi skupino turistov v Fethiye-Lyicio-Turčijo, saj sem spoznal njihov način življenja, poslovanja in splošnega komuniciranja.
  • Fethiye kot turistična destinacija je priporočljiva za goste, ki ljubijo dolge peščene plaže, toplo morje in imajo željo po raziskovanju pokrajine. V okolici je veliko arheoloških znamenitosti kot tudi geografskih zanimivosti. Če ste športni tip, se lahko povzpnete na bližnjo goro Baba Dagi, s katere se vam prikaže pogled kot na dlani, saj zajema gore na severu, ki so višje od 3000 metrov, na zahodu pa celotni Fethiye zaliv s prenekaterimi otoki, med katerimi je tudi otok Sv. Nikolaja. Na vzhodu se vam odpre dolina in Saklikent nacionalni park s pogorjem Akdagla. Proti jugu pa ima pogled na odprto morje. Če ste avanturisti, imate možnost prebivati tudi v dolini metuljev. Predvsem pa si velja zapomniti, da v poletnih mesecih temperatura doseže preko 45 stopinj celzija. Za potovanje priporočam junij in september.

Tomaž Petan, november 2012